Danes sem naletela na to misel in sem jo želela deliti z vami.
"Čudno je koliko je ljudi skupaj, a se sploh ne ljubijo, a še bolj čudno je, koliko je tistih, ki se ljubijo, a niso skupaj."
Žal v pogovoru s strankami in z znanci ugotavljam, da je to zelo realna slika današnjih odnosov.
Nikoli ne bom razumela, zakaj nekdo, ki ve da je v odnosu nesrečen, kljub temu vztraja v njem. In odgovor, da nekdo vztraja zaradi otrok, me niti najmanj ne zadovolji.
Kaj kažemo svojim otrokom s tem, ko ostajamo ujeti v nesrečnem odnosu? Da niso vredni in da je treba potrpeti, da zadovoljiš merila drugih? Ne, hvala! Sama želim otrokom prenesti sporočilo, da sebe postavijo na prvo mesto in da je njihova sreča pomembna! Še bolj pa mi je nesmiselno vztrajati v odnosu, ki nima otrok. Ali si vi ne zaslužite sreče in ljubezni?
In prav tako nikoli ne bom razumela tistih, ki niso pripravljeni narediti koraka proti svoji sreči. Da niso pripravljeni najprej sebi iskreno priznati čustva, ki jih gojijo do druge osebe in seveda zato tudi kaj narediti. Ja, če odpremo svoje srce in izpovemo svoja čustva, tvegamo, da bomo prizadeti in ranjeni.
Ampak bolj kot zavrnitev boli občutek krivde, da za svojo srečo nismo nič naredili ali vsaj poskusili. Da smo ljubili in pustili, da nas strah premaga. Ali pa da smo dovolili, da okolica in njeno mnenje vpliva na nas in našo srečo. Da smo dovolili, da sodbe drugih ljudi kreirajo naše ljubezensko življenje.
Nikjer ni zagotovil, da ne bomo ranjeni in prizadeti. To je življenje. Ni nekega recepta, ki bi zagotavljal, da ne bomo prizadeti ali da bo odnos trajen. In nikoli ne bomo mogli osrečiti vseh ljudi s svojo izbiro. Ali ni potem najbolje, da osrečimo sebe?
Sama raje ljubim en dan in sem prizadeta, kot pa da se celo življenje sprašujem, kaj bi bilo če...?
Tukaj smo zato, da živimo in čutimo. Da ljubimo in smo ljubljeni. Da smo srečni! Ampak najprej moramo to izbrati sami! Nihče tega ne more narediti za nas. In ko si drznemo izpovedati to kar čutimo, pa smo kljub temu zavrnjeni, vemo, da smo vsaj poskusili.
Vendar zunaj je oseba, ki vas bo ljubila bolj, kot si sploh lahko predstavljate in vam to dokazovala iz dneva v dan. Ki vas bo cenila takšne kot ste in ki vam bo z dejanji kazala, da ste pomembni zanjo. Oseba, ob kateri boste žareli bolj, kot najsvetlejša luč. Oseba, s katero boste povezani na dušnem nivoju in ob kateri boste imeli občutek, da ste doma. Da se lahko pogovarjate o vsem brez zadržkov, iskreno in sproščeno. Ko imate občutek, da se čas ustavi, ko sta skupaj. Ko komaj čakate, da se zopet vidita, ker sta zaradi tega odnosa oba zrasla in sta boljši osebi. In ta oseba je namenjena prav vam!
Zato si drznite ljubiti in biti ljubljeni in se nikar ne zadovoljite z manj. Vi ste vredni veliko več. Sreča je na strani drznih in je vaša rojstna pravica. Samo izbrati jo morate! Ko najdete tako ljubezen, je ne izpustite. Naredite vse, da jo obdržite, saj je življenje prekratko za obžalovanja.
In ne prosite za ljubezen! Izsiljena ljubezen ni ljubezen. Če vam nekdo ne vrača ljubezni, mogoče ni namenjeno, da je v vašem življenju. Če vam je namenjena, bo sama prišla do vas! Ko bo čas in ko ji boste odprli svoje srce. In ponavadi pride, ko najmanj pričakujemo, ko se prepustimo.
Na vas je, da izberete srečo zase in začetek Novega Leta je kot nalašč zato. Ob tej priložnosti vam želim angela, ki bo uslišal vsako vašo srčno željo, oko, ki bo videlo vašo lepoto, uho, ki bo slišalo vašo resnico in srce, ki bam bo vračalo iskreno ljubezen. In toliko srečnih trenutkov, kolikor je zvezdic na nebu!
Srečno, uspešno, zdravo in ljubezni polno leto 2016!
Objem,
Romana
Najprej bi želel razčistiti eno stvar glede zgornjega članka. Se nanaša na samske ženske ali enako razmišljaš tudi pri materah z malimi otroci.
OdgovoriIzbrišiZanima me tudi ali imaš ti otroke ?
Katere šole si končala oz. kakšne so tvoje kvalifikacije za dajanje nasvetov (kočane šole, tečaji, ipd)
Lep pozdrav,
Prvo na vrhu bloga piše, da so to moji pogledi na stvari. Drugič, piše v blogu, da želim svojim otrokom sporočiti drugače.. torej ja.. imam otroke.. in tretjič, srečo si zaslužimo vsi. Problem današnjih odnosov je ravno posledica tega (med drugim), da naši starši niso sebe postavili na prvo mesto. Izgovor, da vztrajajo zaradi otrok, je naredil več škode kot koristi. Marsikdo še danes čuti občutke krivde, ker niso znali osrečiti svojih staršev. Ločitev ni tragedija. Tragedija je (vsaj zame) vztrajati v odnosu, ki je že zdavnaj propadel in otrokom kazati slab vzgled.
IzbrišiIn ja, če vas že zanima, imam šolanja, tečaje in najpomembnješe.. izkušnje in dobre rezultate strank, da lahko svetujem. Kaj bo stranka naredila, je pa vedno njena izbira in njena odgovornost. Jaz nikomur ne govorim, kaj naj naredi.. stranke naučim, da same najdejo odgovor. Zato tudi nisem za vsakega.. ker ni vsak pripravljen sprejeti odgovornosti. Jaz sem jo.. zase! In je bila najboljša odločitev zame in moje otroke. Ni bilo lahko, je bilo pa vredno. In otroci so bolj srečni, ker sva oba z bivšim srečna.
Vendar, če bi prebrali blog, bi videli sami te odgovore. Poleg tega za svojimi izjavami stojim in se ne skrivam za nekom drugim.
Pa lep dan še naprej :)
Prvo na vrhu bloga piše, da so to moji pogledi na stvari. Drugič, piše v blogu, da želim svojim otrokom sporočiti drugače.. torej ja.. imam otroke.. in tretjič, srečo si zaslužimo vsi. Problem današnjih odnosov je ravno posledica tega (med drugim), da naši starši niso sebe postavili na prvo mesto. Izgovor, da vztrajajo zaradi otrok, je naredil več škode kot koristi. Marsikdo še danes čuti občutke krivde, ker niso znali osrečiti svojih staršev. Ločitev ni tragedija. Tragedija je (vsaj zame) vztrajati v odnosu, ki je že zdavnaj propadel in otrokom kazati slab vzgled.
IzbrišiIn ja, če vas že zanima, imam šolanja, tečaje in najpomembnješe.. izkušnje in dobre rezultate strank, da lahko svetujem. Kaj bo stranka naredila, je pa vedno njena izbira in njena odgovornost. Jaz nikomur ne govorim, kaj naj naredi.. stranke naučim, da same najdejo odgovor. Zato tudi nisem za vsakega.. ker ni vsak pripravljen sprejeti odgovornosti. Jaz sem jo.. zase! In je bila najboljša odločitev zame in moje otroke. Ni bilo lahko, je bilo pa vredno. In otroci so bolj srečni, ker sva oba z bivšim srečna.
Vendar, če bi prebrali blog, bi videli sami te odgovore. Poleg tega za svojimi izjavami stojim in se ne skrivam za nekom drugim.
Pa lep dan še naprej :)
Joj,kako življensko napisano!Pa še resnično povrh!
OdgovoriIzbriši