Zakaj ne kupujem zgodb drugih ljudi?

Vsak med nami živi svoje življenje na način, kot sam najbolje ve. Eni kreirajo svoje življenje nezavestno... na avtopilotu, drugi kreiramo svoje življenje zavestno.

Kot ste morda že opazili v Sloveniji narašča vedno več zgodb, kjer se ljudje utapljajo v pomanjkanju in revščini. Zakaj omenjam zgodbe in zakaj temu ne rečem kruta realnost? Zato, ker je moje zavedanje drugačno. Vsakič, ko se strinjam s tem in potrdim to zgodbo nekomu (ja res je, tega je vedno več), pošljem dodatno energijo tej osebi, da tako je in se nič ne more spremeniti. "Zaklenem" jo v vlogo žrtve in energetsko prispevam k njeni zgodbi. Poleg tega pošljem naročilnico v vesolje, da mi vesolje pripelje še več teh zgodb v moje življenje in dokaže, da je res tako. Da potrdi moje prepričanje. In ker se tega zavedam, ne kupujem zgodb... ne svojih, kaj šele od drugih.

Moje delo je opolnomočenje ljudi. Če bi se strinjala z njihovo zgodbo, bi jim to moč vzela in jim potrdila, da niso dovolj močni, da nekaj spremenijo. Da so le žrtve okoliščin. Kar ni res. Vsak med nami soustvarja svoje življenje.. s svojimi mislimi, besedami in dejanji. Bolj, ko si ponavljamo zgodbe... kako smo bogi... kako se nam godi krivica... kako gre vse na slabše... kako ni več upanja... bolj postajamo ujetniki svojega lastnega zapora.

Dve osebi lahko doživljata iste ali podobne izkušnja (npr. brezdomec)... Ena bo ponavljala to zgodbo in se ji stanje ne bo spremenilo... Druga pa si bo začela govoriti zgodbo, kot jo želi živeti in bo ustvarila okoliščine, ki ji bodo pomagale spremeniti to realnost v nekaj boljšega. Prva preda svojo moč okoliščinam, druga vzame svojo moč nazaj in začne ustvarjati drugačno zgodbo in okoliščine. Kdo ima prav? V bistvu vsak zase, saj vsak zase sam najbolje ve, kaj je prav zanj. Ni narobe ali prav.. le drugače. In ne gre za obsojanje izbir... še zdaleč ne. Včasih nekdo potrebuje padec na dno, da se zbudi. Eni se zbudijo prej, eni kasneje... nekateri pa nikoli. In tudi to je ok.

Vprašanje tukaj je le, kaj boste izbrali VI sami? Kakšno zgodbo si boste začeli govoriti sedaj? Tako, ki vam jemlje moč ali tako, ki vam jo daje? Tako, ki iz vas dela žrtev ali tako, ki iz vas dela zmagovalce, ne glede na okoliščine? Vi ste močnejši od kateregakoli problema ali izziva. Nič in nihče ni močnejši od vas. Nič in nihče drug vas ne more ustaviti. Nič in nihče drug vas ne more rešiti. Le VI sami! Ko izberete sami sebe! Je zdaj čas?

Navijam za vas!

Objem,
Romana

Prodaja ali razprodaja?

Vsako opravljeno delo ali storitev si zasluži pošteno plačilo. A beseda "pošteno" je v očeh vsakega posameznika drugačna. Vsak si določa svojo ceno, s tem koliko zaračuna svoje delo ali storitve in koliko je sam pripravljen investirati vase.

Ljudje se prodajamo vsak dan, eni bolj drugi manj uspešno. In tu je razlog, zakaj je večina ljudi naperjena proti prodaji in zaslužku. Zato, ker se sami ne znajo dovolj dobro "prodati". Oz. se razprodajo za druge, ker želijo biti v očeh drugih dobri in sprejeti. In ker ne znajo (o)ceniti sebe in svoje vrednosti, se razprodajo pod nižjo ceno ali celo brezplačno. In potem so jezni na vse druge, ker se znajo ceniti in znajo zahtevati to, kar jim pripada. Obilje.

Nič ni narobe, da nekaj podarimo brezplačno ali znižamo ceno, če tako v trenutku iskreno začutimo v srcu (ne v umu). A če to počnemo, ker tekmujemo z drugimi, ker ne želimo v očeh drugih izpasti slabi ali biti obsojani, da nam gre le za denar, delamo to iz popolnoma napačnih razlogov. Takrat delujemo iz zavesti pomanjkanja in ker želimo v očeh drugih ugajati in biti sprejeti.

Ljudje bodo vedno obsojali tiste, ki si drznejo računati več za svoje storitve. Vse to zato, ker sami tega ne znajo ali ne zmorejo. A se ne zavedajo, da tisti, ki računajo več, ciljajo na določeno klientelo. Ciljajo na ljudi, ki so pripravljeni plačati in sprejeti več. Ki ne jamrajo za vsako malenkost in ne igrajo žrtve, temveč prevzamejo odgovornost za svoje življenje in izbire.

Nekdo, ki ceni samega sebe, ki ve, kaj dela in kaj da svojim strankam, se ne bo razdajal zastonj. Zakaj že? Ker se to spodobi? Res? Zakaj potem ljudje ne hodijo v službo brezplačno? Ker se jim ne splača, vsekakor. In pametni in uspešni ljudje delajo modro, ne trdo. Izbirajo lažje delo zase (manj dela za več denarja, posledično več časa za družino in hobije, boljše zdravje, delo z bolj kvalitetnimi in odgovornimi strankami, ...), namesto da delajo na težek način (nezadovoljne stranke, ki le jamrajo in niso pripravljene nič spremeniti pri sebi, posledično delajo več za manj denarja, preživijo manj časa s svojo družino, ker ne cenijo sebe, se izčrpajo in hitreje iztrošijo in pregorijo.. celo zbolijo). Kakšna je torej naša cena vidimo šele, ko izgubimo svoje zdravje in družino.

Pametni in uspešni ljudje ustvarjajo na lahkoten in zabaven način, medtem ko drugi verjamejo, da če denar pride preveč enostavno v njihovo življenje, ni vredno. In takim denar hitro kopni. Vedno se pojavi nek nepričakovan strošek, ki jim potrdi to prepričanje. V kar verjameš, to ustvarjaš. Vsak dan! In osebno verjamem, da bolj ko cenimo sami sebe in svoje delo, bolj ko vidimo vrednost v delu, ki ga opravljamo, več lahko računamo. Ker smo mi zrasli in s tem tudi naša vrednost.

Ker kdo pravi, da moramo biti vsem na razpolago? Mi sami izbiramo, kakšne stranke ali sodelavce si želimo. Mi lahko sprejmemo ali zavrnemo ponujeno. A najprej moramo delovati iz zavesti obilja. Dokler bomo tekmovali, sodili in obsojali druge, bomo ujeti v začaranem krogu pomanjkanja in revščine. Sodbe nimajo moči nad nami, dokler jim mi ne predamo moči. In če se bojimo, kaj bodo drugi rekli, se bomo vedno razprodajali.

Če vam to ustreza, ok... če ne, začnite videti vrednost v sebi in svojem delu. Naučite se "prodati" sebe in svoje storitve. Po kakšni ceni bi bilo zabavno in lahkotno delati za vas? Unovčite to ceno, ker ste vredni! A najprej morate zavibrirati sami z njo!

Obilje je vaša rojstna pravica. Unovčite jo!

Objem,
Romana