četrtek, 24. november 2016
Projekcije
Ljudem je čudno, ko jih ne prepričujem, naj pridejo k meni na terapijo. In zakaj bi? Ni to moja dolžnost, niti odgovornost. Vsak je zase sam odgovoren in vsak zase točno ve, kaj mu lahko pomaga in kaj ne. Enim bodo moje terapije brez veze in ne bodo prišli, drugim bodo kul, pridejo in naredijo spremembe. Razlika je le v tem, da se eni izogibajo odgovornosti in pričakujejo, da jih boš prepričeval, moledoval in prosil, medtem ko drugi sprejmejo vso odgovornost za svoje življenje in naredijo korak v to smer.
Sama verjamem v svoje terapije in vem, kaj ponudim in dam ljudem. In stojim za svojim delom. Ne ugajam, niti ne želim. Želim iskreno pomagati ljudem narediti korak naprej. In rezultati govorijo svoje. Če sem zato čudna, sem z veseljem. Če me zato gledate po strani, super. Če me obsojate zaradi drugačnosti, hvala. Sprejmem vse!!! Zato, ker si upam in drznem slediti sebi, se ne bom obremenjevala z vsakim, ki mu kaj ni všeč pri meni. Še dobro, da je toliko ljudi na svetu, da vsak lahko najde nekoga, ki mu bo všeč. Jaz nisem vseh odgovorov.
Jaz nimam svoje življenje urejeno v nulo. Se naj zato ustavim? NE!!! Moje terapije in moja iskrena želja pomagati ljudem dajejo rezultate. In ljudje to čutijo. Zato, če ste tudi vi med tistimi, ki se bojijo delati stvari, ki jih veselijo in so jim pri srcu, pa ne upate, ker so vam rekli, da ne smete, da ne morete, da niste dovolj usposobljeni, da bla bla bla... STOP... Nehajte verjeti drugim ljudem in začnite poslušati sebe! Ne rabite imeti idealnega življenja, da bi lahko nekomu pomagali. Ne rabite biti popolni pri svojem delu, da bi lahko imeli rezultate!
Ni pošteno, da svoje darove držite le zase. Dobili ste jih zato, da jih delite z drugimi. Ne dovolite drugim, ki so vam nevoščljivi, da vas ustavijo s svojimi pogledi in projekcijami. Sledite sebi. Enim boste trn v peti. A le zato, ker sami nimajo samozavesti in zaupanja vase. In to ni vaš problem. Ne dovolite, da vas kdorkoli ustavlja, niti vi sami! Tisto, kar čutite, da bi delali s srcem, delajte. Nikoli ni popolno, nikoli ni idealno in to je čar vsega. Ne dovolite, da ljudje, ki nimajo svojih sanj, uničijo vaše sanje! Vi ste vredni veliko več. Zato bodite pozorni, s kom se družite in komu zaupate vaše sanje. Ljudje nosijo maske, ki se hahljajo, a pod njimi skrivajo pravi obraz, ki vam privošči neuspeh.
Mogoče boste kar naenkrat padli v dvom, da je vse skupaj kr neki, da je to bullshit, da je to brez veze, da je vse budalaština,... da niste sposobni, da kaj pa vi veste... Kadar podvomite vase in v svoje sposobnosti, se samo vprašajte: "Koga to zaznavam? Komu to pripada?"
V zadnjem času sem sama zaznavala veliko te energije in sem tudi sama na hip podvomila vase. A samo za hip. In ko sem se pred kratkim pogovarjala s svojimi prijatelji, so tudi sami zaznavali to isto energijo. A se je kaj hitro pokazalo, od kje ta energija prihaja. Zanimivo, da smo zaznali vsi, ki smo si dovolili izpostaviti sebe in se pokazati svetu. Zato želim, da veste, da če se vam dogajajo podobne stvari, vse te projekcije lepo pošljite nazaj, od koder so prišle. To ni vaše, to je njihovo in zato naj se vrne od koder prihaja.
Ljudje bodo projecirali na vas svoje projekcije, strahove, dvome in zavist. Vse z namenom, da vas ustavijo. A jim ne bo uspelo. Ker ste močnejši. Ne klonite. To je le dokaz, da ste na pravi poti. In ne poslušajte nikogar drugega, razen sebe in tistih, za katere veste, da vas zares podpirajo. Naj vam to raje da dodatni zagon, ki vas ponese še višje. Niste sami. Vesolje vas podpira in jaz prav tako. Iskreno želim, da pokažete svoje darove svetu in jih deliti z njim. Ker svet potrebuje vas in vaše sposobnosti!!!
Objem,
Romana
nedelja, 20. november 2016
Sporočila otrok
Včeraj sem vodila delavnico za razvoj psihofizičnih sposobnosti in intuicije, na kateri sta bili dve čudoviti dušici. 10 mesečna Ema in 13 letna Nika, moja hči. Če bi mi pred leti kdo dejal, da bom poučevala v takem razponu, ne bi verjela. A vesolje ima drugačne načrte. Vesolje vidi in ve tisto, kar mi še ne želimo vedeti. Vedno sem oboževala otroke in uživala v njihovi družbi. A zadnje 2 leti opažam, da se otroci drugače odzivajo name. Tudi, če se vidimo prvič, imam občutek, da jih poznam še od prej. Tudi najbolj zadržani otroci se sprostijo in si dovolijo biti to, kar so. In iskrice v njihovih očeh imajo posebno noto ljubezni in hvaležnosti. Otroci se radi vračajo in mi pomagajo pri mojem delu. To so mavrični otroci, ki še posebej obožujejo Mavrično terapijo. Prav veselje jih je gledati, kako mi z veseljem pomagajo odklepati ljudi. To so otroci, ki so čisti v svojem srcu in namenu. In želijo biti doprinos vsem in vsakomur.
Tudi včeraj se je na delavnici videl doprinos obeh čudovitih dušic. Mala Ema, ki se je večino časa plazila po vseh štirih, je v biti čudovita duša polna radosti in veselja. In vsakič, ko smo vajo dobro opravili, je sama začela ploskati. Zato naj vas fizična majhnost ne zavede, saj se v njej skriva veličina. In Ema nam je to vsem pokazala včeraj. Vsake toliko časa se je prikobacala do mene, da jo vzamem v naročje in od kjer je imela pogled na celotno situacijo. Majhni otroci imajo veliko zavedanje in če jim prisluhnete, vam sporočajo ves čas. In Ema nam je sporočala, naj bomo happy - veseli. Kako je to naredila? Na mojih hlačah je bil napis happy in vsake toliko časa je prišla in nam kazala ta napis. Otroci komunicirajo na različne načine. Telepatsko, v slikah, s kretnjami... opazujte jih in boste videli, koliko sporočil lahko prejmete od njih.
In seveda sem ponosna tudi na svojo hči Niko, ki se mi je sama želela pridružiti na delavnici. Všeč mi je, da lahko skupaj razvijava te sposobnosti in tako poglavljava odnos med nama. In dostikrat jo vprašam za mnenje, kaj ona meni ali ve o nečem. Njeni odgovori me dostikrat pustijo odprtih ust. Tako kot včeraj zvečer, ko sem ji omenila, da nisem idealna, a se lahko vedno obrne name. Vedno bom tukaj zanjo. In njen odgovor: "Noben starš ni idealen in to jih dela popolne." Ko to slišiš iz ust 13 letnice, ostaneš brez besed. Še posebej pa si kot starš ponosen, saj veš, da se bo otrok znal znajti tudi brez tebe. In to je naše največje darilo otrokom.
Vsi starši želimo obvarovati svoje otroke, a se ne zavedamo, da je njihova najboljša zaščita ta, da jih naučimo prisluhniti svoji intuiciji. Starši ne moremo biti 24 ur ob otroku in niti ni dobro. Pomagati mu moramo, da se čimprej osvoji in postavi na svoje noge. Da se zna spopasti s težavami tudi, ko nas ni v bližini. Sama nisem imela te možnosti kot otrok, zato sem še toliko bolj vesela, da imam to možnost sedaj s svojimi otroci.
Otroci so naše največje darilo in naši največji učitelji. Ste se pripravljeni učiti od njih?
Objem,
Romana
sobota, 5. november 2016
Ogledalo in njegov odsev
Namig dneva: Ne jezite se na ogledalo, raje popravite svoj odsev. 😃
Nekateri ljudje se počutijo tako ogrožene, da povsod iščejo in vidijo tisto, česar tam ni. Če menite, da nekdo piše o vas, je resnica najverjetneje popolnoma drugačna. Vendar če se najdemo v nekem zapisu, je to zato, ker imamo takšno mišljenje. Ko se v nečem najdemo (se tudi sama dostikrat kje najdem), je dobro da pogledamo, kaj je tisto znotraj nas, kar nam ni všeč. Vedno vidimo v drugih le tisto, kar je znotraj nas (dobro in slabo). Lahko tolčemo po ogledalu, ga celo razbijemo... a nam bodo razbiti koški še vedno kazali tisto, kar je v nas. Tudi, če ga odstranimo ali pokrijemo, bodo prišla druga ogledala, ki nam bodo zrcalila naš odsev. Dokler ne spremenimo svojega odseva, se tudi v ogledalu ne bo nič spremenilo. Trije prsti kažejo nazaj. Vedno!
Niso krivi drugi ljudje in njihova pisanja, če se notri najdemo (razen če je z imenom in priimkom - kar je blatenje). Ni njihova krivda, kako mi dojemamo napisano. A če se čutimo ogrožene in iščemo najmanjše možnosti, da lahko nekoga "napademo", je vzrok v nas. Še posebej, če se nam to dogaja že dlje časa. Vendar nismo žrtve. Smo sokreatorji. Torej, če nam ni všeč tisto, kar smo ustvarili (dobro in slabo), lahko le MI to spremenimo. To, da napadamo druge kaže le, da nismo dovolj sigurni vase in v svoje sposobnosti. Če bi verjeli vase in v svoje sposobnosti, se sploh ne bi s tem ukvarjali, ker ne bi imeli časa. In ker bi se zavedali, da ne moremo biti vsem všeč. Ne moremo vsem ugajati in to je super.
Samozavest ne pozna konkurence in se ne obremenjuje z drugimi. Torej, ko se bojimo zase in svoj obstoj, se raje vprašajmo:
"Kaj je tisto znotraj mene, zaradi česar imam občutek, da nisem dovolj dober/ra? Kakšna je moja samopodoba? Zakaj imam občutek, da mi vsi želijo le slabo? Kakšno vibracijo oddajam? Kje je moj fokus?"
Če ves čas govorimo in razmišljamo o tem, da nam vsi hočejo le slabo, sporočamo vesolju, da želimo več tega. Naša vibracija lahko k nam pritegne le tisto, kar je usklajeno z nami. Kar oddajamo, privlačimo. Zato je čas, da prevzamemo odgovornost zase in za svoje stanje. Da prevzamemo odgovornost nad svojim "sranjem", ki smo ga ustvarili in ga uredimo. Seveda le, če želimo drug rezultat. 😃
Včasih moramo le sprejeti in si priznati, da smo SAMI ustvarili določeno "sranje" v našem življenju. Šele potem bomo lahko to tudi spremenili. 😃
Objem,
Romana
Nekateri ljudje se počutijo tako ogrožene, da povsod iščejo in vidijo tisto, česar tam ni. Če menite, da nekdo piše o vas, je resnica najverjetneje popolnoma drugačna. Vendar če se najdemo v nekem zapisu, je to zato, ker imamo takšno mišljenje. Ko se v nečem najdemo (se tudi sama dostikrat kje najdem), je dobro da pogledamo, kaj je tisto znotraj nas, kar nam ni všeč. Vedno vidimo v drugih le tisto, kar je znotraj nas (dobro in slabo). Lahko tolčemo po ogledalu, ga celo razbijemo... a nam bodo razbiti koški še vedno kazali tisto, kar je v nas. Tudi, če ga odstranimo ali pokrijemo, bodo prišla druga ogledala, ki nam bodo zrcalila naš odsev. Dokler ne spremenimo svojega odseva, se tudi v ogledalu ne bo nič spremenilo. Trije prsti kažejo nazaj. Vedno!
Niso krivi drugi ljudje in njihova pisanja, če se notri najdemo (razen če je z imenom in priimkom - kar je blatenje). Ni njihova krivda, kako mi dojemamo napisano. A če se čutimo ogrožene in iščemo najmanjše možnosti, da lahko nekoga "napademo", je vzrok v nas. Še posebej, če se nam to dogaja že dlje časa. Vendar nismo žrtve. Smo sokreatorji. Torej, če nam ni všeč tisto, kar smo ustvarili (dobro in slabo), lahko le MI to spremenimo. To, da napadamo druge kaže le, da nismo dovolj sigurni vase in v svoje sposobnosti. Če bi verjeli vase in v svoje sposobnosti, se sploh ne bi s tem ukvarjali, ker ne bi imeli časa. In ker bi se zavedali, da ne moremo biti vsem všeč. Ne moremo vsem ugajati in to je super.
Samozavest ne pozna konkurence in se ne obremenjuje z drugimi. Torej, ko se bojimo zase in svoj obstoj, se raje vprašajmo:
"Kaj je tisto znotraj mene, zaradi česar imam občutek, da nisem dovolj dober/ra? Kakšna je moja samopodoba? Zakaj imam občutek, da mi vsi želijo le slabo? Kakšno vibracijo oddajam? Kje je moj fokus?"
Če ves čas govorimo in razmišljamo o tem, da nam vsi hočejo le slabo, sporočamo vesolju, da želimo več tega. Naša vibracija lahko k nam pritegne le tisto, kar je usklajeno z nami. Kar oddajamo, privlačimo. Zato je čas, da prevzamemo odgovornost zase in za svoje stanje. Da prevzamemo odgovornost nad svojim "sranjem", ki smo ga ustvarili in ga uredimo. Seveda le, če želimo drug rezultat. 😃
Včasih moramo le sprejeti in si priznati, da smo SAMI ustvarili določeno "sranje" v našem življenju. Šele potem bomo lahko to tudi spremenili. 😃
Objem,
Romana
Naročite se na:
Objave (Atom)