Samozavest ne pozna tekmovalnosti!

Ko ljudje govorijo čez vas in vaše delo, je to zato, ker se čutijo ogrožene. Če nekdo resnično verjame vase in v svoje sposobnosti, nima tendence pljuvati čez druge. Nima potrebe zagovarjati svoje vrednosti in poveličevati sebe na račun obrekovanja drugih. 

Nihče na svetu nima konkurence, ker je vsak izmed nas edinstven in unikat! In ko zares verjamete vase in v svoje sposobnosti, bodo v vas verjeli tudi drugi. In takrat jih boste privlačili s svojo energijo, ker bodo ljudje prepoznali vašo avtentičnost.

Ljudje niso neumni. Če pljuvate čez druge, vedo, da boste slej ko prej pljuvali tudi čez njih. Vendar se čedalje več ljudi tudi zaveda, da če nekdo govori slabo o drugih, s tem največ pove o sebi samem. In tukaj si večina sama zatakne zanko okoli vratu, saj na ta način izgubljajo svoje ime.

Vesolje je neomejeno, zato ne rabite tekmovati z drugimi, ker je za vse dovolj. Čas tekmovalnosti je mimo. Dovolj je bilo separacij, zavisti in ljubosumja. Prišel je čas povezovanj in doprinosa. Prišel je čas enosti, čas, ko se dela iz srca in ne več iz ega. Čas, ko se povezuje in dela iz ljubezni. Čas, ki ga podpirajo tudi nove energije, ki se sidrajo na ta planet. Kjer ni prostora za nevoščljivosti in sodbe. To dela ego. To dela strah, ki nam govori, da nismo dovolj dobri, da bomo nekaj izgubili. In to je laž.

Ne obstaja samo en pravi način dvigovanja zavesti. Ne obstaja samo ena oseba ali ena tehnika, ki lahko spremeni življenja drugih ljudi. Obstaja na milijone ljudi, ki so odlični pri svojem delu in spreminjajo življenja ljudi na bolje, in obstaja na milijone tehnik, ki delujejo in dajejo čudovite rezultate, vendar ne za vse ljudi. Vsak posameznik mora najti svoj način, svojo tehniko, svojo »osebo«, če čuti, da to potrebuje. Tisto, ki bo vibrirala skupaj z njim. Ampak čisto vsak med nami se je sposoben direktno priklopiti na vesolje in univerzalno zavest, kjer lahko črpa informacije zase in za svojo rast. Vsak je svoj največji učitelj in učenec hkrati. In ko spreminjamo sebe, spreminjamo svet okoli nas in dvigujemo zavest celotnega prebivalstva.

Ker vsak, še tako majhen korak k dvigu zavesti, dela velike spremembe za prihodnost. Lepa beseda v pravem trenutku, nasmeh neznancu, ki mu polepša dan, majhna dejanja prijaznosti, ki ogrejejo srce, ... vse to prispeva k dvigu zavesti, ker povezuje ljudi. Ker ljudje, ki se dobro počutijo v svoji koži, bodo to širili dalje in tako dvigovali vibracijo. Ljudje, ki ne verjamejo v sebe in svoje sposobnosti, bodo to širili dalje in na ta način zniževali vibracijo.

Bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu. Delajte iz ljubezni. Če vam kaj ni všeč, če se s čim ne strinjate, obsojanje tega ne bo spremenilo. Kvečjemu bo prililo olje na ogenj. Sodbe so in bodo ustvarjale napetosti, borbe in vojne. In na kar se osredotočate, to ustvarjate. Želite spremembe na globalnem nivoju? Začnite pri sebi! Prepoznajte svojo vrednost in svoj unikat. Ste edinstveni in neponovljivi. Priznajte si svojo vrednost. Ko jo boste videli vi sami, jo bodo lahko v vas videli tudi drugi.

Samozavest je vaš največji adut, ki pritegne k vam vse in vsakogar. Namesto na tekmovalnosti raje delajte na svoji samozavesti in opazili boste spremembe v svoji okolici. 

Na vaš uspeh,

Romana

Ste na pravi ali napačni poti?

Uspeh je ostati zvest sebi v svetu, kjer te vsak želi spremeniti po svoje. Dan danes veliko ljudi misli, da ima pravico se vmešavati v druge ljudi in njihova življenja. Ko nekdo razmišlja in dela drugače kot oni, se čutijo ogrožene. Zato napadajo, se jezijo in skušajo prepričati ljudi, da so na napačni poti. Da morajo narediti tako, kot jim oni svetujejo. In da jih le oni lahko rešijo. Žal ne moremo rešiti nikogar in niti nimamo pravice jih reševati (dokler nas sami ne prosijo za pomoč).

Kdo je nam dal pravico, da sodimo in obsojamo, kdo je na pravi poti in kdo ne?
Kdo nam je dal pravico, da se vmešavamo v življenja drugih ljudi, ker menimo, da niso dovolj pametni, da rešijo sebe?
Kdo nam je dal pravico, da iz ljudi delamo žrtve in reveže?

Nihče, sami smo si jo vzeli. Ker nam naš ego govori, da smo pametnejši, da drugi nimajo pojma, da rabijo našo pomoč, ker bodo drugače propadli. Ker smo sebe postavili nad druge in mislimo, da smo pametnejši in boljši. In na ta način jim sporočamo, da niso dovolj dobri, da ne delajo prav in da se morajo spremeniti. In šele, ko se bodo spremenili tako, kot hočemo mi, bodo na pravi poti. 

In to je največji problem sodobne družbe. Sodba in obsojanje. Si pozitiven ali negativen, si priden ali poreden, si dober ali slab? Resnica je ta, da smo vsi vse. Smo vse energije, tako pozitivne kot negativne, smo pridni in poredni, smo dobri in slabi,... In ko bomo nehali zanikati in zavračati te dele sebe, ko jih bomo sprejeli, bomo lahko živeli v harmoniji sami s seboj. Dokler pa to zavračamo, zavračamo sebe in smo v nenehni borbi sami s seboj. 

Koliko energije izgubimo, ko se borimo proti sebi? Ogromno. Sovražnikov sploh ne potrebujemo, ker smo sami sebi največji sovražnik. In če ne najdemo miru znotraj sebe, če je nemir in borba v nas, se bo to odražalo v našem zunanjem svetu. Sodbe samega sebe in drugih ustvarjajo vojne, tako znotraj kot zunaj nas. Mi smo odgovorni za svojo energijo, za svojo pot. Ne moremo in ne smemo pa svoja prepričanja in svoje poti vsiljevati drugim. Ker to ni njihova pot. Lahko jih usmerjamo, vendar moramo biti tudi v dopuščanju, da izberejo kaj drugega. Tudi, če je to uničujoče za njih. Njihova duša že ve, zakaj potrebuje določeno izkušnjo in zakaj gre po tej poti in zakaj si je to izbrala.

Ljudje delujemo na različnih nivojih zavedanja. In seveda, ko smo na višjih nivojih, vidimo, da bi oseba lahko izbrala drugače. Vidimo, da obstaja lahkotnejša pot. A z vidika te osebe, ki deluje na drugem nivoju zavesti, je to edina prava pot zanjo. Ona vidi iz drugega zornega kota, vidi skozi svoj sistem prepričanj. In zanjo je to prava pot.

Čeprav ni prave poti. In ni napačne poti. To je zopet sodba. Kdo odloča, kaj je prav in kaj ne? Vsaka izbira nam bo dala neko zavedanje. Torej, če gremo po eni poti in ugotovimo, da izbira ni bila najboljša, imamo zavedanje. Dobili smo dragoceno spoznanje, da ta izbira ni bila najboljša in jo lahko v trenutku spremenimo. Ali dobimo tisto, kar si želimo ali pa se kaj naučimo. Zato ni ne prave in ne napačne poti. Je samo naša pot! Pot spoznavanja sebe, pot odkrivanja svojih talentov in darov, pot, ki nas skozi situacije in dogodke oblikuje in skozi katero rastemo in se razvijamo. Torej je naša pot edina prava pot za nas. Ne za soseda, ne za otroka, ne za starša ali prijatelja... samo za nas! Oni imajo svojo "pravo" pot! 

Ljudje se ne bodo spremenili, če jih obsojamo. Tega nihče ne mara. Samo spomnite se, kako ste se vi počutili, ko vas je nekdo želel spremeniti. Ni prijeten občutek, ko vam nekdo govori, da niste v redu in da je z vami nekaj narobe. Da se morate spremeniti, da bi vas imeli radi in vas sprejeli. Kdo ste potem? Ste iskreni do sebe, če igrate vlogo, ki jo drugi pričakujejo od vas? Ste iskreni, če zanikate sebe in svoje pristne občutke in potrebe? Ne, niste.

Ljudje so se pripravljeni spremeniti sami od sebe. Ko ni pritiska in ko začutijo, da jih sprejemate takšne, kot so. Brez sodb in obsojanja. Ko jim date prostor, da začutijo, da so sprejeti, da so videni. Ko nimate skritih namenov. Ko ste v popolnem dopuščanju in sprejemanju njih in njihovih izbir. Ko ste povabilo in zgled. In ko to začutijo, ko začutijo, da se ne rabijo braniti, da ne rabijo opravičevati sebe in svojih izbir, se sprostijo in lahko začutijo ta mir. Vsi si želimo biti sprejeti in ljubljeni. In ko sprejmete osebo takšno kot je, ji namenite ljubezen in pozornost, ji omogočite drugačno izkušnjo. Izkušnjo, ki zares lahko nekomu spremeni življenje na bolje. Izkušnjo svobode.

Kaj bi bilo potrebno, da ustvarimo tak prostor za vsako bitje na Zemlji? Da ustvarimo prostor brez sodb? Prostor neskončnega dopuščanja in sprejemanja. Da vsako bitje začuti, da je sprejeto ne glede na vse. Kaj bi bilo potrebno, da smo mi ta prostor za nas same? Da se ne obsojamo več, temveč sprejemamo sebe v celoti? Da dopuščamo sebi vse lastnosti, vse izbire in izkušnje?

Začnimo pri sebi, bodimo zgled in povabilo. In opazujte odzive v vas samih in v vaši okolici.

In zapomnite si, da je vsak med nami popoln v svoji nepopolnosti in nepopoln v svoji popolnosti.

Ostanite zvesti sebi in svoji poti!
Objem,
Romana

S poveličevanjem drugih njim predajate moč

Dragi moji, če že mislite, da morate kogarkoli poveličevati, poveličujte SEBE. Samo poglejte, kaj vse ste prestali, kaj vse ste že dosegli. Zavedajte se, da je vsak med nami neskončno bitje, ki ima neomejen potencial in sposobnosti. Nihče ni bolj ali manj vreden, kot ste vi! Vsak med nami je edinstven. Kadar nekoga poveličujemo, mu dajemo svojo moč in sebe zmanjšamo. Res je, da ima neka oseba lahko več izkušenj na določenem področju, vendar to še ne pomeni, da je boljša kot vi. 

Kadar opazite, da nekoga poveličujete, se vprašajte: 
"Katere zaobljube, zaprisege, dogovore in pogodbe imam s to osebo, iz tega ali prejšnjih življenj, ki še vedno vplivajo name?" 

Vsak Mojster je bil nekoč učenec in nihče ni brez napak. Ko poveličujete druge, ne sledite svoji resnici in poti, ker vse, kar oseba izjavi, vzamete za sveto in ji s tem predate svojo moč. Sama ne želim, da ljudje, ki so pri meni opravili tečaje ali stranke, ki prihajajo na terapije, meni predajajo moč. Ne želim takšne odgovornosti. Nimam vseh odgovorov, imam le zavedanje, ki se iz trenutka v trenutek spreminja. In moja resnica ni vaša resnica. Vi imate svojo pot, svojo resnico. Lahko vas samo usmerim, na vas pa je, da ugotovite ali je to resnica za vas ali ne.

Zato je na nas, ki poučujemo, velika odgovornost, kako predajamo svoje znanje. Tukaj ne gre za tekmovanje, kdo bo boljši. Vsak je edinstven in se ne moremo primerjati med seboj. In ko nekdo, ki poučuje, pravi da je to edini način, kako se neka stvar lahko spremeni, vedite, da to ni res. Ali pa ko vam po določenem tečaju ali delavnici pravijo, da še niste dovolj usposobljeni, da opravljate to delo, ker imate premalo izkušenj? Laž! Zavedajte se, da nikoli ne boste imeli vseh odgovorov in nikoli ne boste popolnoma usposobljeni. Ne čakajte, da boste najprej profesionalec, preden boste začeli z delom. Začnite takoj, s tem kar znate in sproti nadgrajujte. Vi ste že sedaj več kot dovolj usposobljeni, zato ne dovolite, da vas negotovost in tekmovalnost drugih ljudi oropa začetnih korakov in izkušenj. Vsi smo začeli na začetku in sproti pridobivali izkušnje.

Sama lahko trdim, da je veliko mojih tečajnikov boljših od mene, na kar sem ponosna. Pa ne zato, ker sem jih jaz učila, temveč zato, ker so si dovolili vstopiti v svoj polni potencial in izraziti svojo resnico. Tudi, če drugim ni všeč. Ker so, to kar so in se ne pretvarjajo, da bi jih drugi sprejeli. In danes se sama s ponosom obrnem nanje za nasvet. Ker mi kažejo drug zorni kot, ki ga mogoče sama ne bi bila sposobna videti. In ker so darilo svetu.

Nismo prišli na ta planet, da bi bili kopija drugih in še to slaba. Prišli smo, da bi bili to, kar smo. Original in neprecenljivo darilo. Kadar poveličujete druge in zmanjšujete svojo vrednost, ste opeharili svet za dragoceno darilo... darilo vas samih.

Prav tako pa imamo sami odgovornost, kadar se kot udeleženci udeležimo nekega seminarja ali predavanja, da ne jemljemo vsega za sveto. Tudi kot stranka ne. Če nekaj ne vibrira z vami, potem to ni resnica za vas. Zato vsako predavanje, vsak nasvet, pogovor jemljite z rezervo. Tudi ta blog in članke, ki jih berete. Bodite pozorni, kaj vam telo sporoča. Če je prisoten težek občutek v telesu, to ni resnica za vas. Če je lahkotnost, je resnica za vas.

Dovolj ste pametni, dovolj sposobni, da ne potrebujete polagati moči v tuje roke. Sledite sebi in svoji resnici. Šele takrat se bo vaše življenje lahko spremenilo na boljše. Ko boste prevzeli odgovornost zase in za svojo prihodnost. Vi ste že Mojster. Vi ste tisti Guru, ki ga iščete. Vse odgovore imate v sebi. Vsa modrost je znotraj vas. In če se želite udeležiti predavanja ali terapije, naredite to. Vendar poslušajte svoje občutke in svojo resnico. Ker le vi veste, kaj je prav za vas!

Objem,
Romana

Odnos s sorodno dušo

Ljubezen med dvema sorodnima dušama je lahko zelo lepa in čudovita izkušnja, če si oba to dovolita izkušati. Dostikrat so sorodne duše močno povezane iz prejšnjih življenj, kjer so skupaj doživele marsikaj. Ko prvič srečate svojo sorodno dušo, se vam zdi nekaj znanega na njej. Še posebej, ko se vzpostavi prvi očesni kontakt. Oči so ogledalo duše in nekateri pravijo, da imamo iste oči v vseh življenjih. Kaj je res, prepuščam vam v presojo. Vendar ko se dve duši srečata, se takoj prepoznata in občutek imata, da ju neka nevidna sila vleče skupaj. Nekaj višjega, nad čemer nimata kontrole.

Če vam je ta duša namenjena, imate občutek lebdenja, začaranosti... imate občutek, da ste doma. Kar naenkrat vam spodnese tla pod nogami in vse se odvija s svetlobno hitrostjo. Občutite silno ljubezen.

Ljubezen, ko kljub temu, da se zavedate napak druge osebe, v njej vidite samo dobro in ljubite vsak delček te osebe. Ko vam pogovori s to dušo odprejo nova obzorja in dajo nove uvide. Ko skupaj sedite v tišini in razumete to osebo in jo čutite, brez da bi spregovorila besedico. Ko vas s pogledom poboža po duši ali ko z dotikom prebudi vsak delček vašega telesa, da zadrhti od vznemirjenja. Ko se vsakič, ko slišite njen glas, vidite njen obraz, raznežite. Ko je edina oseba, ki vas nasmeje in spravi v dobro voljo že samo s tem, ko pomislite nanjo. Ko se lahko smejite svojim neumnostim skupaj z njo. Ko izkušata novosti in skupaj odkrivata nove avanture. Ko se ji lahko odprete v celoti in vas sprejema takšnega, kot ste. Ko se ne rabite pretvarjati, da bi vas sprejela, ker vidi v vašo dušo in vas ljubi kljub vsem 'napakam' in vas gleda z očmi polne ljubezni. Ko skušate prikriti svoja čustva do nje in vas telo in glas izdata. Ko zaradi nje postanete boljša oseba. Ali pa ko vas v trenutku razkuri, vendar ne morete dolgo biti jezni na njo. Ker je ljubezen močnejša. Ker vse, kar si želite je, da jo ljubite in ste ljubljeni. In da ji to dokazujete vsak dan.

In ko že mislite, da bo ta odnos nekaj posebnega in da se je splačalo čakati na to sorodno dušo, se kar naenkrat vse spremeni. Brez opozorila, brez pogovora,... Vse se sesuje kot hišica iz kart. Oseba se kar naenkrat umakne in ohladi. In sprašujete se, kaj ste naredili narobe. Kaj se je zgodilo s to ljubeznijo? Kam je izpuhtela? Zakaj se je odnos nenadoma ohladil. Kaj ste naredili, da ste si to zaslužili? A na koncu ugotovite, da niste naredili nič narobe. Oseba je imela možnost izkusiti in doživeti iskreno ljubezen, vendar je izbrala drugo pot. Izbrala je tisto, kjer se počuti udobno, domače. Izbrala je svojo pot.

Čustva med sorodnimi dušami so lahko zelo močna in intenzivna in žal se marsikdo ustraši tega in seveda sprememb, ki jih takšna ljubezen prinese v življenja obeh duš. Marsikdo se taki ljubezni raje odpove, ker prinaša preveč sprememb in soočanja s samim s seboj. Marsikdo take ljubezni ne zna sprejeti. In ker je ta ljubezen lahko preveč drugačna od tega, kar so navajeni. Ali pa so preveč ranjeni še zaradi prejšnjih odnosov, katerih še niso predelali. Ali pa enostavno še ni pravi čas. Nekateri še niso pripravljeni na to. Vsaj v tem trenutku ne. In mogoče nikoli ne bodo. In tudi to je treba dopustiti in sprejeti, čeprav boli. Boli, še posebej, ko veš, kako čudovito bi lahko bilo.

Vedno se dve duši srečata z namenom. Da kaj predelata iz prejšnjih življenj, se kaj naučita druga od druge, imata možnost popravnega izpita v tem življenju ali pa skupaj rasteta v odnosu in v ljubezni. Lahko se poskušamo izogniti temu, vendar nas slej ali prej življenje sooči z lekcijami, ki jih moramo predelati in osvojiti. 

Razlika med življenjskim partnerjem in sorodno dušo je torej v izbiri. Če oba zavestno ne izbereta ljubezni in odnosa, na katerem bosta oba gradila, za vedno ostajata samo sorodni duši. Duši, ki sta imeli čudovito priložnost, a je nista znali izkoristiti. A to je svoboda izbiranja. Ni ne prav ne narobe, čeprav je za naš um to včasih težko razumljivo. 

Včasih imate celo nek dušni dogovor z njimi, pa oseba tega kljub temu ne izbere. Zakaj? Samo ta oseba ima odgovor na to. Vendar obstaja zakon svobodne volje in ga je treba spoštovati. Če se to zgodi, je čas, da greste dalje. Da spustite to dušo, da gre po poti svoje izbire. Ne tekajte zanjo, ne prosite za ljubezen. Če ste izrazili to, kar čutite do nje in še vedno ne izbere tega, spoštujte to. Spoštujte njo in sebe. Če jo prosite in moledujete, s tem to ljubezen uničite in ponižate sebe.

Vendar, ko enkrat doživite tako iskreno in močno ljubezen, se z manj več ne morete zadovoljiti, saj ste izkusili nekaj edinstvenega. In vsak kasnejši odnos vede ali nevede primerjate s tem odnosom. Vse vas spominja, kako bi lahko bilo, če bi si upali in dovolili sprejeti ljubezen. Vaša merila se zvišajo in nič več se ne zadovoljite z manj. Ker veste, da je možno nekaj več, nekaj boljšega,... in ker si to zaslužite. 

Zato bodite hvaležni za vsak trenutek, ko ste doživeli tako ljubezen in za sorodno dušo, ki vam jo je pokazala. To je dejansko blagoslov. Ker naslednji odnos bo zahvaljujoč tej osebi in temu odnosu še boljši. In to je darilo te osebe vam. 

Sprejmite to darilo te duše, ki vas je osvobodila in si podarite ljubezen. Ljubezen do sebe! Osebi pa zaželite samo najboljše. Saj vam je dala največje darilo... pokazala vam je, da je taka ljubezen še možna. In slej ko prej bo v vaše življenje vstopila nova sorodna duša, ki bo vašo ljubezen sprejela in vam jo vračala. 

Objem,
Romana