Če bi mi pred leti nekdo rekel, da bom šla sama na dopust in da bom celo uživala v njem, mu ne bi verjela. Še nedavno sem mislila, da biti sama na dopustu zagotovo ni zabavno in da rabim okoli sebe ljudi, da se ne počutim osamljene. Da rabim družino ali prijatelje, ker le tako je lahko dopust zabaven. A v letošnjem letu se je v meni nekaj spremenilo. Kar naenkrat je prišla želja, da se sama podam na dopust. Kljub temu, da sem mama 2 otrok in ju obožujem iz dna srca, sem si priznala, da je tokrat čas, da sebe postavim na prvo mesto.
Žal starši prevečkrat pozabimo nase in na svoje potrebe, še posebej mame. A kako naj bomo srečne in izpolnjene, če si niti časa zase ne vzamemo? Zaradi tempa življenja smo pod nenehnim stresom. Služba ali posel nam vzame kar nekaj energije, družina in otroci tudi... in mame kot "multipraktiki" za vse poskrbimo. A za sebe in svoje potrebe nam zmanjka časa in energije. Seveda tukaj ne izločam očetov, a če smo čisto iskreni, večji del nosijo mame.
Sama sem letos spoznala, da se svet ne zruši, če ne skočim takoj ali če takoj ne operem posode, posesam, pospravim,... če ne ugodim vsaki želji v tistem trenutku... svet se še vedno vrti. Naučila sem se najprej poskrbeti zase, šele potem za vse ostalo. Ker, ko sem jaz srečna, zadovoljna in izpolnjena, se to pozna pri vseh. Če sem tečna, sitna in izčrpana, se prav tako pozna pri vseh. Energija, ki jo oddajamo, se hitro razširi med druge... kot virus. In odločila sem se, da raje širim virus sreče, kot virus jeze. In verjeli ali ne, so se odnosi v družini izboljšali.
Sama pred svojima otrokoma nič ne skrivam in se z njima odkrito pogovorim o vseh stvareh. Ker želim, da vidita tudi mojo plat zgodbe. Otroci so zelo brihtni in razumejo veliko več, kot jim priznamo. In ko sebe postavimo na prvo mesto, jim hkrati sporočamo, da je prav, da tudi oni poslušajo sebe in svoje potrebe. Da so samo oni sami odgovorni za svojo srečo, nihče drug.
In ko stojite za svojimi željami in potrebami, vas vesolje podpre, ker ve, da ste ravno tako vredni dopusta, kot ga je kdorkoli drug.
Zato, dragi starši, ne imejte občutka krivde ali sramu, ker imate svoje potrebe. Vzemite si čas zase. Boste videli, kako se vam bo vse obrestovalo.
Če vam iskreno priznam, biti sam na dopustu je nekaj čudovitega. A da bi uživala v njem, moram znati uživati v lastni družbi. In da bi znala uživati v lastni družbi, sem se morala naučiti imeti rada samo sebe. Ko sem sama sebi dovolj in ne potrebujem drugih, da bi uživala. Ko nisem navezana na nič in nikogar. Zame je bila to ena največjih lekcij v letošnjem letu... nenavezanost...
Seveda je družba drugih ljudi dobrodošla in se je ne branim. A biti sam s sabo, s svojimi mislimi, željami, idejami... ko lahko počnem karkoli mi paše... Ta notranji mir in tišina, ko samo sem... ko sprejemam sebe v celoti, brez obsojanja... in si dopuščam... neprecenljivo.
Ne bojte se biti sami, bojte se občutka osamljenosti, ko ste v družbi. In vedite, da nikoli ne morete biti v boljši družbi, kot takrat, ko ste sami s seboj. Dovolite si slediti sebi in svojim željam. Tudi VI ste vredni.
En velik morski pozdrav,
Romana
Ni komentarjev:
Objavite komentar