Zakaj je sploh pomembno, da smo pozorni pri izbiri učitelja?
Ker vse, kar se od dotičnega učitelja naučimo, postane del nas. Postane naš notranji glas, ki določa naš propad ali uspeh. Zato je še kako pomembno, da se zavestno odločimo za učitelja, ki nas spodbuja in ne spodkopava. In da ne jemljemo vsake informacije, ki jo slišimo na seminarju, za resnične. Vsak učitelj podaja svoje znanje skozi svoj svet prepričanj, sodb in pogledov. In kar je resnica zanj, ni nujno resnica za nas. Resnico prepoznamo tako, da nam da občutek lahkotnosti, laž pa po občutku teže. Tudi ta blog je rezultat mojih pogledov na svet, zato ne jemljite vsega 100%. Če je za vas lahkotno, nadaljujte, če ne, to ni prava pot za vas. Zaupajte sebi! Vi sami sebi ste najboljši učitelj in učenec.
No, pa začnimo!
Kot prvo, verjamem, da ne obstajajo ne pravi ne napačni učitelji. Vsi smo hkrati učitelji in učenci, saj drug drugega učimo določenih lekcij. Tudi nekdo, ki nas je prinesel okoli, se je do nas grdo obnašal, je učitelj. Ker nam je pokazal, česa ne želimo v svojem življenju. Sama sem pred leti imela takega učitelja in danes sem hvaležna zanj. Takrat sem bila jezna nanj, a hitro sem spoznala, da sem ga sama pritegnila v svoje življenje in da mi je dal lekcijo, kot nihče drugi do sedaj. Ker sem ga obsodila, da je dober učitelj, nisem videla manipulacije, ki jo je izvajal nad menoj. Šele po določenem času, ko sem ozavestila neke stvari in sem bila pripravljena v njem videti tudi slabo, sem lahko videla, kaj je počel in sem izbrala nekaj drugega. Zato, če ste nekoga obsodili, da je dober učitelj, še ne pomeni da je res. In isto velja za tiste, ki ste jih označili, da so slabi. Sodba nam lahko pokaže le tisto, kar tej sodbi ustreza. Torej, če smo obsodili in zaključili, da je nekdo dober, nismo pripravljeni biti v zavedanju in videti ali nam je oseba pripravljena tudi škoditi. Ko slepo verjamemo nekomu, nismo v zavedanju. Zaupanje pomeni, da zaupamo, da bo tat vedno tat, dokler ne dokaže drugače. Ne gre za sodbo, gre za zavedanje.
Kot drugo verjamem, da da bi učili druge, ne potrebujemo diplom in certifikatov. Noben nima diplome ali certifikata za življenje, a vsak med nami ima izkušnje z življenjem. Samo pomislite, kdo je prvi izdal certifikat? Kje ga je dobil? Je prišel na svet z njim? Nimam nič proti certifikatom ali diplomam, saj sem tudi sama pridobila kar nekaj certifikatov v svojem življenju in jih tudi izdala. A zaradi tega še nimam vseh odgovorov in nisem najpametnejša oseba na svetu. Težava nastane, ko dajemo nekemu papirju večjo vrednost kot izkušnjam v življenju. Ko se zaradi nekaj certifikatov nekdo razglasi za najpametnejšo osebo in to poudarja, kot da je to najpomembnejše na svetu. Ja, daje nam neko verodostojnost in sigurnost na začetku, a če znanja ne damo v prakso, nam certifikat ne koristi kaj dosti. In obstaja veliko ljudi, ki imajo naravno razvite darove in sposobnosti, ki jih niso pridobili na seminarjih in tečajih. Ali so zaradi tega kaj manj sposobni, ker nimajo certifikata ali diplome? Sama ne grem na seminar zaradi certifikata, temveč zaradi znanja in novih veščin. Da se spomnim tisto, kar že globoko v sebi vem. Osebno mi certifikat nič ne pomeni, a poznam ljudi, ki jim to daje neko potrditev in zagotovilo, da je oseba strokovno podkovana. Res je, da je danes zunaj veliko ljudi, ki niso iskreni in zavajajo ljudi. A certifikat ne daje nikakršnega zagotovila, da je oseba, ki poučuje poštena in ne bo manipulirala z vami. To, da se nekdo ukvarja z osebno rastjo ali z duhovnostjo, še ne pomeni, da je dober človek in ne "pizda" (se opravičujem za izraz, a žal se ne da lepše povedat).
Zato ne zaupajte na slepo, raje bodite v zavedanju. Če vas nekaj moti, če imate občutek, da nekaj ni ok, najverjetneje ni. Pa čeprav to osebo poveličujejo in hvalijo vsi drugi... vi ste najpametnejši zase in le vi veste, kaj je dobro za vas in kaj ne. Sledite svoji resnici in svojemu zavedanju. Tudi, če ste edini.
Tretje, kar je zame zelo pomembno pri izbiri učitelja je to, kako ta učitelj govori o drugih učiteljih in tehnikah. Ko nekdo ne spoštuje drugih učiteljev in tehnik, jih kritizira, sodi, pljuva po njih in to vpričo svojih tečajnikov in poslušalcev, poleg tega pa poveličuje sebe in svoje delo, je zame osebno velik pokazatelj nezrelosti in nesamozavesti učitelja. Slej ko prej bo kritiziral tudi svoje učence. Da nekdo rabi hvalit samega sebe na račun obrekovanja drugih, pove vse. A kar je mene najbolj šokiralo je bilo to, da je dotična oseba pljuvala tudi po svojih tečajnikih, jih kritizirala in sodila. Ko sem bila priča temu in ko sem gledala učence, kako so samo kimali z glavo, mi je postalo vse jasno. Oseba jim je vsajala močne sugestije, ki se jih niso niti zavedali, saj so bili popolnoma odprti in dovzetni zato. In ker so tej osebi popolnoma zaupali, so bili slepi za manipulacijo in še danes verjamejo vsaki njeni besedi. Ko so eno osebo ob koncu tečaja vprašali, koliko ljudi se dejansko s tem ukvarja, je le-ta dejala da od nekaj sto certifikatov je le 9 ljudi, za katere ta oseba ve, da dobro delajo. Torej, kje je tu problem? V učitelju ali tečajnikih? In kdo postavlja merila, kaj je dobro in kaj ne?
Četrta pomembna stvar zame pri izbiri učitelja je spodbuda in podpora. Koliko učitelj verjame vame in v moje sposobnosti in me na moji poti spodbuja. Če mi učitelj govori, da še nisem dovolj pripravljena, da moram biti popolna, preden se lotim terapij ali coachinga, da moram še vaditi in izmojstriti svoje sposobnosti, preden bom lahko pomagala drugim, vem, da se ta učitelj boji za svoj obstoj. Ker se čuti ogroženega in deluje iz zavesti pomanjkanja in tekmovalnosti, svojim učencem sugerira na subtilni način, da niso dovolj dobri. In ker smo dovzetni in odprti za sugestije učiteljev, to sprejmemo kot resnico. In dvom je zasajen. Samo pomislite malo, na kolikih seminarjih, delavnicah in tečajih ste bili, a po njih še vedno dvomite vase in v svoje sposobnosti. Imate po njih občutek, da zmorete ali še vedno iščete izgovor, da niste dovolj dobri, dovolj izkušeni in pripravljeni? Ko kar naprej iščete izgovor, da še morate vaditi in trenirati, preden boste dovolj dobri.
Naj vam nekaj zaupam. Nikoli nismo zares pripravljeni in ves čas se učimo. In učimo se skozi terapije, seanse, coachinge. Ali res mislite, da so se vaši učitelji rodili brez napak in da so takoj vse znali? Ne!!! Vsi smo delali napake, nihče ni popoln. Zato ne pričakujte od sebe, da boste vse naredili iz prve in da ne bo napak. Na napakah se učimo in več bomo vadili, lažje nam bo šlo. Vaja dela Mojstra, dokler Mojster ne začne delati vaje. 😉 In ko že vadite, je najbolje vaditi na resničnih primerih, ne namišljenih. Prav tako, če vam učitelj govori, kaj je dobro za vas in kaj ne, ko vam govori, s kom se je dobro družiti in s kom ne, katere tečaje in terapije obiskovati in kaj ne, vam v resnici govori, da ne zaupa v vaše sposobnosti in da niste dovolj sposobni, da sami precenite, kaj je dobro za vas. In če vam vedno daje odgovore in zaključke, namesto, da vas nauči, kako sami priti do zavedanja z vprašanji, vas ta učitelj zavestno ali nezavestno omejuje. Če opazite, da ne morete sprejeti odločitve brez posvetovanja z dotično osebo in da na koncu vedno naredite, kar vam svetuje ta oseba, čeprav ste sami na začetku imeli drugačno idejo, vedite, da ste predali svojo moč.
Prav tako želim razčistiti, da učitelji niso odgovorni za uspeh svojih učencev in tudi terapevti, svetovalci in trenerji ne morejo prevzeti odgovornoti za rezultat svojih strank. Lahko le pomagajo po najboljših močeh, a učenec mora prevzeti svoj delež za rezultat. Prav tako stranka. Če je npr. stranka hudo bolna in ne izbere, da želi ozdraveti, ni za rezultat odgovoren nihče drug kot stranka. Sami imamo moč, da nekaj spremenimo. Drugi nam lahko pokažejo pot in način... mi pa jo moramo izbrati in prehoditi.
Peta stvar, ki je meni osebno zelo pomembna je, ko izbiram tečaj, delavnico ali seminar, koliko ljudi po samem izobraževanju dejansko naučeno preda v prakso. Koliko ljudi si upa narediti korak naprej. Zakaj je to pomembno? Meni osebno je to pokazatelj, da učitelj opolnomoči svoje poslušalce in jih spodbuja, da svoj dar delijo s svetom. V primeru, da izobraževanja obiskuje veliko ljudi, po izobraževanju pa jih večina izzveni in dvomi, da je dovolj sposobna to peljati dalje, je to zame pokazatelj, da je učitelj zavestno ali nezavestno sugeriral in vplival na njihovo podzavest. A vsi imamo dvome vase in v svoje sposobnosti... tudi učitelji. A učitelj, ki se ne boji, da bi ga učenci prerasli oz. jih celo spodbuja, je zame pravi učitelj. Učitelj, ki ne išče sledilcev, temveč ustvarja vodje, ki bodo prevzeli odgovornost zase in za svoje življenje. Učitelj, ki spodbuja svoje učence, da postanejo boljši in se ne čuti ogroženega, ko to nekdo doseže. To je zame učitelj, od katerega se želim učiti. Ker vem, da bo dal vse od sebe, da bom jaz lahko stopila v svoj potencial in si bom upala svoje darove deliti s svetom. Ker učitelj, ki opolnomoči svoje učence se zaveda, da je vsak med nami edinstven in kot tak neponovljiv. Le s skupnimi močmi lahko spremenimo in izboljšamo svet in ker se tega zaveda, spodbuja svoje učence, da stopijo na svojo pot (tudi, če je ta popolnoma drugačna od njegove)! Seveda se nekateri udeležujejo seminarjev zase in tudi to je ok.
Zame je pravi tisti učitelj, ki svoje učence spodbuja, da postanejo boljši od njega. In ki se je pripravljen učiti tudi od njih. Sama verjamem, da vsak v sebi nosi modrost, ki je neprecenljiva. Razlika med učiteljem in učencem je le v dostopanju do te modrosti. Ko se to naučimo, postane prehod iz učenca v učitelja spontan. In to je lepota tega procesa.
Evo, to so koraki, ki so meni pomembni pri izbiri učitelja. Zagotovo je še kak korak, ki se ga trenutno ne spomnim. Iskreno pa me zanima vaše mnenje. Kaj je vam pri izbiri učitelja najbolj pomembno, če vam sploh kaj je? Delite spodaj v komentar. Tudi jaz se rada naučim kaj novega :)
Objem,
Romana
Ni komentarjev:
Objavite komentar